Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri

11. mar. 2019

Gostujoča razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki bo na ogled od torka, 12. marca 2019, do petka, 28. februarja, v Čebelarskem muzeju v Radovljici, želi spojiti tradicijo s sedanjostjo in opozoriti na prednost šolskega vrta kot pomembnega sodobnega učno-vzgojnega pripomočka, ki omogoča učencem v dobi virtualnega sveta neposreden stik z naravo.
Slovenske šole imajo bogato tradicijo šolskih vrtov, saj je v 2. polovici 19. stoletja skoraj vsaka šola imela svoj šolski vrt, svojo učilnico v naravi. Učitelji so se zavedali učno - vzgojnega pomena šolskega vrta za učence ter napisali kar nekaj knjig in člankov na temo šolskih vrtov.  Šolski vrt je bil sestavni del učnega načrta za osnovne šole vse do leta 1941. Število šolskih vrtov se je po letu 1945 postopoma zmanjševalo. Po letu 1953 so se razvijali v sklopu šolskih interesnih dejavnosti v obliki krožkov (vrtnarski, hortikulturni, šolski vrt), na nekaterih šolah pa je šolski vrt deloval v sklopu pionirske šolske zadruge.
V obdobju po letu 2000 se v slovenskih vrtcih in šolah ponovno pojavlja zanimanje za šolske vrtove in samooskrbo nasploh. Pojavili so se številni primeri dobre prakse. Njihova prednost med drugim je strokovnost, podprta z didaktičnimi načeli, pomanjkljivost pa, da šolski vrtovi niso vključeni v učne načrte in tega zelo pomembnega znanja niso deležni vsi učenci.
Več na povezavi.



 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.